Tara je prva čisto moja psička, ki me je pospremila na marsikatero področje kinologije. Skupaj sva začeli obiskovati pasje razstave, se vpisali v pasjo šolo, pomagala mi je do licence pasjega inštruktorja pri Kinološki zvezi Slovenije, poskusili sva se v Rally Obediencu in na koncu pristali v terapevtskih vodah. Tara je zdaj devetletna psička pasme šicu. Poleg tega, da ima vse najboljše značilnosti svoje pasme (radoživost, naklonjenost do ljudi, dobrodušnost in samozavestnost), jo najbolje lahko opišem z besedo preudarnost. Vseh stvari se loteva premišljeno in v kombinaciji z drugimi svojimi lastnostmi se odlično odreže na obiskih v različnih ustanovah, kot so domovi za ostarele in šole. Marsikateremu varovancu teh ustanov je s svojo potrpežljivostjo in prikupnostjo prirasla k srcu in upam, da jih bova še dolgo lahko skupaj obiskovali.
Pot me je zanesla na marsikatero kinološko področje, med drugim tudi v vzrejo. Tarina hči Pamo je prišla na svet pred šestimi leti. Tako kot s Taro sem se tudi z njo poskusila v marsičem, od razstavljanja (Pamo je slovenska prvakinja v lepoti) do osnovne poslušnosti in Rally Obedience. Skupaj sva prebrodile tudi kar nekaj pasjih zdravstvenih težav. Pamo je bila zaradi njih na začetku plašna, nesamostojna psička, vendar je vse to pustila za sabo in zdaj s svojo radoživostjo in pogumom opravičuje lastnosti svoje pasme (šicu). Delo terapevtskega psa opravlja z velikim navdušenjem. Stanovalce domov za ostarele zabava z različnimi triki in jim vztrajno leze pod kožo. Da svojo nalogo opravlja s celim telesom in srcem pa se pokaže po vsakem obisku, ko za nekaj ur spi trdno kot klada.
