Športno kinološko društvo v Celju


Rajko Pavlič

Sem Rajko Pavlič, rojen v Trbovljah, stanujem v Dramljah. Svojega prvega psa sem dobil pri svojih 54 letih. Čeprav je bil star že več kot 4 mesece je bil še vedno majhna, rjava in kosmata kepica. Poimenovali smo ga Taček. Njegova mama je zahodno višavska bela terierka, očka pa mešanec neznanih pasem. V leglu je bil sam, brez bratcev in sestric, kar se močno pozna na njegovem značaju. Oblajal je skoraj vsakega psa, ki ga je srečal. Odkar ga imamo, pa tudi ne potrebujemo več zvonca. Aprila 2008 sva pričela s šolanjem v Kinološkem društvu Šentjur. Obiskovala sva malo šolo in uspešno opravila izpita po programu A ( v pravi snežni nevihti) in B-BH. Ker sva med učenjem oba uživala, sem se odločil za udejstvovanje v enem od kinoloških športov. Ker v Šentjurju to ni bilo možno, sem se jeseni 2010 odločil za vpis v tečaj agilitija v ŠKD Celeia. Tu sva hitro obvladala vse ovire. Pri tem nama je pomagalo tudi znanje pridobljeno na šentjurskem poligonu in naša voditeljica Rosana. Na žalost pa se Tačku, ko nekaj obvlada, to ne zdi več zanimivo in ga je zelo težko motivirati. Ne pomaga ne igra, ne hrana. Tako sva po končanem nadaljevalnem tečaju, namesto da bi tekmovala, le opazovala druge pse med treningi. Vendar nisva obupala. Ko je k hiši prišla psička Ai-sha je postal bolj igriv in sva lahko nadaljevala z delom. V letu 2011 sva se udeležila 6 tekem v kategoriji small in pri tem predvsem poskrbela za dobro voljo sodnikov in smeh gledalcev ob progi. Tako je v Mariboru v svojem prvem teku po preskočeni prvi oviri pobrisal direktno v naš šotor. V drugem teku pa je šel kot veter, vendar se je dve oviri pred ciljem ustavil in kakšnih 10 sekund lajal na oviro in sodnico. Tudi na ostalih tekmah je bilo podobno. Tako se lahko pohvaliva samo z 9. mestom na pokalni tekmi v Hrušici. Kljub temu sem bil nanj ponosen vsakič, ko sva prišla skozi cilj. Vem, da bi lahko zmagala, če bi bila na tekmi dovoljena eden ali dva time-out-a. S Tačkom sva se preiskusila tudi v Rally obediencu. Tudi tu se je hitro naučil vseh zahtevanih vaj in ga je bilo veselje opazovati med izvajanjem le teh. Samo kaj, ko je potrebno obenem prevohati vsako travnato bilko na in ob poligonu. Vseeno sva kar na dveh tekmah poskušala opraviti izpit. Seveda neuspešno.

 

Še nekaj besed o Ai-shi.

Ai-sha je mešanka med črnim gladkodlakim prinašalcem in bordersko ovčarko, skotena 4.11.2010 na neki kmetiji nad Dobrno. Z nami je od božiča 2010. Po starših je podedovala njihove najboljše lastnosti, kot so prijaznost, igrivost, učljivost…Zna pa biti trmasta in tudi posesivna. Rada se ljubkuje in se kar sama ponuja. S psi se v glavnem dobro razume. Ne prenese pa mačk, poštarja in smetiščarskega tovornjaka. Ai-sha je vsestranska psička. Ima odlične učitelje. Obiskovala je malo šolo pri Maji in opravila izpit iz poslušnosti po programu B-Bh pod nadzorom Urške. Osnove agilitija je pridobila z Rosano. Skupaj s Tačkom pa se je seznanila še z vajami iz rally-obedienca. Njena največja strast pa je frizbi. Zato sva se udeležila že kar nekaj seminarjev z Jean McCollister in tekmovanj za Flipsi pokal. Tu je ni treba, kaj dosti učiti, ker ima naravni talent za lovljenje in prinašanje. Imava pa problem, ker nerada izpušča frizbi iz svojega gobčka in tako izgubljava odmerjeni čas. Udeležila sva se že kar nekaj tekem v agilitiju. Ko nisva diskvalificirana sva bila uvrščena nekje na sredini. Zadnja tri leta tekmujeva v RO in uspešno zastopava naše društvo. Za sabo imava že 20 tekem. Štirikrat sva stala tudi na stopničkah. Sedaj tekmujeva v ROIII in pripravljava za preskok v ROIV. Poleg tega se z Ai-sho po potrebi večkrat pridruživa skupini Kosmatih smrčkov in sodelujeva pri skupinskih nastopih in predstavitvah. Tako sva obiskala že kar nekaj ustanov od otroških vrtcev do domov za ostarele občane. Vsi so bili veseli njenega obiska in navdušeni nad prikazanimi trikci.