Po končanem osnovnem šolanju in opravljenem izpitu B-BH, se je pojavilo vprašanje, kaj pa sedaj. Končati, ne nikakor. Obvezno nadaljevati, ampak kaj. Agility? Mogoče, samo je prenaporno zame. Rally obedience? No ja, se mi je zdelo malo dolgočasno. Pa sem vseeno poskusila. Začela sem z jesenskim tečajem, skupaj z drugimi tekmovalkami. Iz ure v uro sem bila bolj navdušena, da o Ajki ne govorim. Ura je bila zanjo vedno prekratka. Kako ne bi bila, saj je vse skupaj zanjo bila le igra, pa še nagrajena je bila zanjo . Kmalu sem ugotovila, da RO sploh ni dolgočasen, ampak zelo razgiban in zabaven šport. Razgiba mi tako možgane, kakor tudi telo. Zame je to prava rekreacija v smislu » zdrav duh v zdravem telesu«. To je rekreacija v tandemu, v družbi somišljenikov in s pravo mero adrenalina na tekmah.
Že prve tekme so pokazale, da sva z Ajko lahko dober tim. Ja, včasih se najini energiji ujameta in stopiva na kakšno stopničko, spet drugič sva raztreseni in manj uspešni. Ampak ne glede na to, vedno je zabavno in poučno.
Danes tekmujva v RO-II in potrebno bo še veliko treninga, da bova prišle do IV. Pa nič zato, saj časa in volje je dovolj.
