Športno kinološko društvo v Celju


Jasna Šolinc

Želja po psu je bila pri meni prisotna že od kar pomnim. Vendar pa se mi je želja po lastnem psu izpolnila šele ko sem bila najstnica. Dobila sem psa pasme sibirski husky, katerega sem si že od nekdaj želela. Ker takrat o šolanju psov nisem vedela ničesar, sem ga učila kar sama, po svojih najboljših močeh. Prišel je čas, ko sem se morala od njega posloviti. Vedela sem, da si brez štirinožca ne predstavljam več življenja.

Tako je v moje življenje prišel Kodi. Mali, beli, puhasti medvedek pasme sibirski husky. Že od prvega dne je bil nekaj posebnega. Kodi je pač Kodi in ne moreš si kaj, da ga ne bi imel rad. Ta pes je vedno dobre volje, tako da hočeš ali ne, tudi ti zraven njega ne moreš biti slabe volje. S Kodijem sva tako pričela obiskovati malo šolo, kjer je dokazal, da ne velja, da sibirčka ne moreš nič naučiti, saj je bil zelo poslušen. Opravila sva tudi izpit po programu A. Nato pa naju je pot zapeljala bolj v športne vode in sva začela trenirati agility.

Ko je bil Kodi star dve leti, se nama je pridružila še mala, navihana in energije polna belgijska ovčarka Freya. Kar naenkrat sem imela psa, katerega edini cilj je bil, da mi ustreže. Kjer sem jaz, tam je tudi ona,  VEDNO. Tudi s Freyo sva obiskovale malo šolo. Nato pa      na agility, kjer je enostavno blestela. Takoj sem vedela, da je to šprt, ki bo zaposlil mojo hiper psičko. Ko sva zaključili tudi nadaljevalni agility tečaj sva se pričeli udeleževati tudi tekmovanj, kjer se počasi kaže napredek.

Od septembra 2015, sem postala tudi inštruktorica za agility tečaje.

Z obema se ukvarjam tudi z vlečnimi športi, kot sta canicross in bikejoring.

Sedaj nas je navdušil nov šport, ki se mu reče SUP. Kjer stojiš na deski in veslaš. Zelo sem vesela, da me tudi tukaj lahko spremljata oba.

Skupaj vedno uživamo, v bistvu sploh ni važno kaj počnemo, samo da smo skupaj.