Že kar nekaj let prihajajo v Zdravilišče Laško otroci iz Rusije, oboleli s cerebralno paralizo. Letos je v mesecu marcu prišla prva skupina 50. otrok, različne starosti, od približno sedem do štirinajst let. Vsako od teh skupin že nekaj let obišče tudi terapevtska skupina Kosmati smrčki.
V sredo 4. 4. smo obiskale prvič to skupino Ljubica s psičko Taro, pasme ši-cu in jaz z mojo Didi, aerdal terierko. Delovna terapevtka ga. Vesna je sestavila dve skupini otrok. Eno skupino mlajših otrok, ki je bila kar številčna in drugo malo starejših otrok. Z vsako skupino je terapija trajala eno uro. Pričeli smo ob 9. in končali ob 11. uri. Otroci so sedeli v dvorani v krogu in iz njihovih obrazov je bilo razbrati, da komaj čakajo na prihod psov.
Ga. Vesna je pripravila program dela, ki je bil prikazan na panoju in sicer v slovenskem in ruskem jeziku, prisotna pa je bila tudi prevajalka, ki je otrokom sproti prevajala.
Z Ljubico sva se najprej predstavili, malo več pa sva povedali o najinih spremljevalkah, ime, pasmo, starost, njune posebnosti in prigode. Po tem sva se s Taro in Didi sprehodili v krogu od enega do drugega tako, da ju je vsak lahko pobožal in pozdravil. Druga naloga je bila prikaz »trikcev«. Pri izvajanju le teh so se otroci še posebej razživeli, se smejali in ploskali. Videlo se je, da so zelo uživali. Ker so bili na panoju posamezni trikci napisani tudi v ruščini, je lahko vsak od njih dal en ukaz in sicer tistega, ki mu je bil najbolj všeč npr. sedi, prostor, tačko, mrtva, pleši in podobno. Za vsak opravljen ukaz pa sta seveda dobili od otrok tudi priboljšek za nagrado. Na koncu so se vsi postavili v vrsto in vsak od njih je Didi nadel ovratnico in pripel povodec ter jo peljal okoli dvorane. Na koncu ji je moral zopet odpeti ovratnico in sneti povodec. Nekateri so se kar prerivali, da bi prišli čim prej na vrsto.
Ob pogledu na otroke opaziš, s kakšnim veseljem spremljajo nastop psičk, ob tem pa ti pri srcu postane kar toplo. Ga. Vesna me je posebej opozorila na fanta iz druge, malo večje skupine, starega mogoče 13 ali 14 let. Baje pri vseh ostalih njihovih terapijah ne sodeluje, nič ga ne zanima in je popolnoma odsoten pri delu, med tem, ko je tokrat bil izredno živahen, nasmejan, ploskal in poskakoval je od veselja, peljal je celo Didi dvakrat okoli po dvorani. Nekateri pa se sprva bali, na koncu pa so le prišli k njej in jo božali. Spraševali so me, če bo Didi šla z njimi tudi v bazen, najraje pa bi jih kar odpeljati s sabo v sobe.
Ko vidiš in občutiš tolikšno otroško veselje, pomisliš, da lahko z malo truda pravzaprav narediš veliko.
Zapisala: Cvetka Majcen
