Odkar pomnim sem si želela psa in že kot osnovnošolka sem z najrazličnejšimi ukanami in prošnjami dosegla, da so se starši omehčali in mi izpolnili željo. Seveda sem vedno s svojim štirinožnim prijateljem preživela veliko časa in vedno me je zanimalo, česa vse ga je mogoče naučiti. Tako sem se pravzaprav s šolanjem psov začela ukvarjati najbrž že kot otrok, posluževala sem se najrazličnejših metod šolanja, le da vedela nisem zanje, kakor recimo vem danes.
Po končani fakulteti, sem se odločila za tretjega psa, ponj sem odšla v zavetišče za živali. Z učenjem mladička sem se seveda začela ukvarjati takoj, vpisala pa sem se tudi v osnovni tečaj šolanja pri ŠKD Celeia in od leta 2004 se s šolanjem psov resneje ukvarjam. S psičko Uli sem najprej opravila izpit za psa spremljevalca BBH in dve leti v tej panogi tudi tekmovala, nato pa sem se usmerila predvsem v agility, rally obedience in opravila veliko nastopov v domači skupini za aktivnosti s psi Kosmati smrčki. Zaradi želje konkuriranja hitrim psom v agilityju, sem se odločila še za enega psa, izbrala sem pasmo mejni ovčar, ki je v disciplini agility najbolj množična.
Na svoji tekmovalni poti sem se preizkusila z disciplinami kot so klasično šolanje, agility, rally obedience, izkušnje pa imam tudi z nastopanji s psi ob glasbi. Z obema psičkama imam opravljene izpite za psa spremljevalca BBH, s starejšo psičko izpit RO 3, z mlajšo RO 2 in z obema tekmujem v najvišjem agility razredu.
Kot navdušeno športnico in diplomantko Fakultete za šport, me je kinologija zanimala tudi z drugega vidika, zato sem se odločila ustvariti diplomsko delo z naslovom Sožitje človeka in psa pri športnorekreativni dejavnosti. Kasneje je pod malo drugačnim naslovom izšel priročnik Sožitje človeka in psa v športu, ki velja v Sloveniji za pionirsko delo v smislu povezave športa in psov.
Trenutno tekmujem v z dvema psičkama v agilityju po najvišjem programu A3, vodim tudi tečaje agilityja v ŠKD Celeia. Sem zagovornik učenja s pozitivno motivacijo, brez prisile, najbolj pomembno je, da vodnik in pes ob delu uživata in si tako oblikujeta posebno vez, ki je mogoča le, če človek pozna svojega psa več kot le z vidika vsakodnevnega sprehajanja po parku.